»Takrat sem spoznala, kaj pomeni biti begunec. Izgubiš vse, prideš praznih rok. Zato je to name zelo močno vplivalo. Takrat sem začela čutiti, da so to ljudje, ki jim pripadam. To je bilo tisto, kar so leta 1948 doživeli moji starši. Vse je postalo zelo osebno.«
»Pomislil sem, kaj če bi bil moj otrok tam gor. Takrat samo greš.«
»Najbolje se počutim, če sem zaprt, ker takrat se tudi največ naučim.«
»Mnogi pridejo iz nuje, pa tudi zato, ker imajo, odkrito povedano, kaj dati. Ne pridejo praznih rok. Veliko je nadarjenih ljudi, polnih energije, ki imajo kaj dati.«
»Večkrat v sezoni sem bila na kakšnih antibiotikih, ampak takrat je bilo to čisto nekaj normalnega, nismo se kaj dosti ukvarjali s tem.«
»To je takrat postalo medijsko zelo opazno, njegov obraz pa sem postal jaz.«
»Zaposlitev beguncev je zelo pomembna z vidika dviga njihove samozavesti, samospoštovanja, da 'nimajo toliko težav in niso več družbeno izolirani'.«
»Poster in naslov – samo to smo dobili kot otroci. Takrat sem si poskušal predstavljati, o čem bo film, in ta občutek smo želeli nazaj.«
»To, kar sem danes doživela na Zoomu, me je zelo prizadelo. Otroci že zelo trpijo, so apatični in bledi.«
»Takrat nisem razmišljal o tem, da se nam lahko kaj zgodi. Sam pri sebi sem imel silen občutek, da to, kar delam, nekaj šteje.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju